Ergonomija delovnega mesta

Ergonomija delovnega mesta postaja vse bolj pogosta tema, saj se vse več ljudi zaveda, da neprimerno delovno mesto močno vpliva na počutje delavcev. Pri neprimerno zasnovanem delovnem mestu se lahko pri delavcih pojavijo številne zdravstvene težave, upade produktivnost in se poveča možnost slabega počutja.

Kaj sploh je ergonomija?

Izraz ergonomija je sestavljen iz dveh grških besed – ergon in nomos. Beseda »ergon« v prevodu pomeni delo, beseda »nomos« pa načelo, zakon ali upravljanje. Povzeli bi torej lahko, da je ergonomija zakon dela oziroma veda, ki se ukvarja s preučevanjem vedenja in reakcij ljudi pod delovno obremenitvijo. Mednarodno združenje za ergonomijo jo pojmuje kot vedo, ki se ukvarja z razumevanjem interakcije med ljudmi in drugimi elementi delovnega okolja, sistema, poklica.

Razvila se je v znanstveno disciplino, ki se ukvarja s človeškim delom. Cilj ergonomije je zagotavljanje zdravja ljudi, predvsem preko odkrivanja najbolj naravne drže in optimalnega opravljanja dela. Upoštevanje ergonomskih načel na delovnem mestu pomeni, da je delovno mesto prilagojeno individualnim fizičnim in psihičnim potrebam osebe, kar pozitivno vpliva na zmanjšanje tveganja za posameznikovo zdravje.

Področja ergonomije

Ergonomija kot veda ima več področji, ki se med seboj prepletajo in dopolnjujejo. V različnih virih je mogoče zaslediti več različnih delitev ergonomije, odvisno od tega, v katerem smislu se o ergonomiji pogovarjamo.

Tako Mednarodna zveza za ergonomijo omenja naslednja tri področja:

• fizično ergonomijo, pri kateri je v ospredju preučevanje anatomskih lastnosti človeka v njihovi povezavi z opravljanjem fizične aktivnosti,
• kognitivno ergonomijo, pri kateri je v ospredju preučevanje miselnih procesov in njihovega vpliva na medsebojne interakcije ljudi ter interakcije med ljudmi in drugimi elementi sistema (na primer računalnikom),
• organizacijsko ergonomijo, pri kateri je v ospredju tematika optimizacije socialno-tehničnih sistemov.

Gre torej za tematiko, ki se navezuje na vsakodnevne aktivnosti vsakega od nas. Ravno zaradi tega bi morali ergonomijo poznati vsi, vsaj do te mere, da se držimo nekaterih osnovnih načel, s katerimi lahko bistveno izboljšamo vaše počutje, tako na delovnem mestu, kot v prostem času.

Večplastna ergonomija delovnega mesta

Ergonomija delovnega mesta ima eno ključno načelo – individualno prilagajanje delovnega mesta vsakemu posamezniku. Dobro oblikovano delovno mesto pomeni, da je po meri in zasnovi prilagojeno človeškemu telesu, da je posameznik med delom v telesni drži, ki je najmanj obremenilna in uporablja delovna sredstva, ki so prilagojena njegovim psihičnim in fiziološkim potrebam.

Delovno mesto bi moralo omogočati sproščeno in udobno držo. Vse, kar delavec potrebuje za opravljanje svojega dela bi moralo biti na dosegu njegovih rok, delovni prostor pa organiziran tako, da so njegovi gibi optimizirani.

Ergonomijo delovnega mesta delimo na naslednja področja:

• antropološko področje, ki se ukvarja predvsem s prilagoditvijo elementov delovnega mesta telesnim meram človeka, z namenom zmanjšanja obremenitev mišic, skeleta in krvnega obtoka ter posledično zmanjšanju verjetnost pojava poklicnih bolezni,
• psihološko področje, ki je posvečeno zagotavljanju prijetnega okolja za delavca, preko dejavnikov kot so barve prostora, zelenje v pisarni, primerno izbrana glasba,
• ekološko področje, ki se osredotoča na manjšanje okoljskih vplivov, na primer toplote, svetlobe, hrupa in sevanja na delovnem mestu,
• fiziološko področje, ki obsega prilagajanje metod dela človekovemu telesu tako, da omogoča najugodnejše zajemanje vidnih in slušnih informacij ter informacij, ki jih človek dobi s tipom,
• informacijsko področje, v ospredju katerega je zagotavljanje primernih informacijskih rešitev za najbolj ugodno delo,
• organizacijsko področje, katerega namen je prilagoditev delovnega časa biološkemu dnevnemu nihanju posameznika, predvsem preko organizacije odmorov, terminov usposabljan in delovnih nalog,
• oblikovanje delovnega mesta v skladu z zahtevami varnosti pri delu z namenom preprečevanja poškodb in nesreč pri delu.

Z upoštevanjem vseh področji ergonomije delovnega mesta ter upoštevanjem temeljnih načel lahko oblikujemo delovno mesto, ki bo prilagojeno individualnim potrebam posameznika, zagotovimo njegovo dobro počutje ter se tako tudi izognemo slabemu počutju in bolniškim odsotnostim.

En od ključnih dejavnikov ergonomsko oblikovane pisarne je dober ergonomski pisarniški stol. Vendar pa to še ni dovolj za dobro počutje v pisarni. Z investicijo v pisarniški stol namreč težave rešimo samo delno, saj nam ta ne omogoča optimalne organizacije delovnega mesta. Organizacijo delovnega okolja lahko izboljšamo z uporabo raznih pripomočkov, na primer ergonomskega stojala.