25 novembra, 2022
Menu
Dolgotrajno nepravilno sedenje in neprimerno opremljeno delovno mesto lahko vodita do številnih težav. Le kdo še ne pozna napetosti v ramenih, občutka omrtvičenih prstov, zatekanja nog in bolečin v hrbtu? Vse več študij pa kaže tudi na druge negativne posledice dolgotrajnega sedenja.
Po dolgotrajnem nepravilnem sedenju lahko pride do občutka zategnjenosti in bolečine v mišicah. Najpogosteje se ta bolečina pojavi v zgornjem delu telesa, na primer v ramenskem obroču, vratu in hrbtu. Glavni vzrok napetosti in bolečine v zgornjem delu je sklanjanje naprej.
Bolečine med sedenjem se lahko pojavijo tudi v mišicah spodnjega dela telesa. Pogosto sedenje s prekrižanimi nogami lahko vodi do nesorazmerja v stegenskih mišicah, sedenje s pokrčenimi koleni pa do bolečin v sprednjem delu kolen.
Tudi zvijanje nog pod stol ter sedenje na previsokem sedežu ima lahko negativne posledice. V kolikor stopala niso v celoti na tleh se pogosto pojavijo mravljinci v spodnjem delu nog, zatekanje v gležnjih in poslabšanje stanja krčnih žil.
Vse to je posledica upočasnjene cirkulacije, ki je prav tako povezana z dolgotrajnim sedenjem. Slabša cirkulacija pomeni, da venske žile ne morejo več učinkovito poslati krvi do srca, zaradi česar se ta zadržuje v spodnjem delu telesa. To se kaže kot zatekanje nog. Med druge posledice slabše cirkulacije uvrščamo še razširjene vene, sindrom nemirnih nog in pogoste krči v nogah.
Nepravilno sedenje, pri katerem se s telesom nagibamo naprej, vpliva na plitvejše dihanje. To pomeni, da v naša pljuča in telo ne pride dovolj kisika, do organov pa ne dovolj sveže krvi. Tudi možgani ne dobijo dovolj kisika, kar posledično vodi do slabše produktivnosti.
Pri dolgotrajnem delu za računalnikom in neupoštevanju ergonomskih načel na delovnem mestu lahko opazimo pomanjkanje motivacije, povečano utrujenost, slabšo koncentracijo ter povečanje napak. Vse to vodi do povečanja stresa, kar pa avtomatsko pomeni tudi povečanje tveganja za razvoj drugih bolezni.
Zanimiva je tudi posredna povezava med dolgotrajnim sedenjem in samozavestjo. Dolge ure vsakodnevnega sedenja pomenijo manj časa za aktivno preživljanje časa, kar je mnogokrat povezano s prekomerno telesno težo, spreminjanjem oblike telesa in celo s poslabšanjem drže.
Vse našteto lahko močno vpliva na lastno dojemanje samega sebe, kar vodi do padca samozavesti. Slabša samozavest pa ima za posledico težje soočanje z vsakodnevnimi izzivi, izogibanje socialnim situacijam ter vsakodnevnim obveznostim in lahko povzroči celo pojav depresije.
Delite na:
Tukaj lahko nastavite, kateri piškotki naj se naložijo na stran.