Fizična, kognitivna in organizacijska ergonomija

Široko področje ergonomije strokovnjaki delijo na več načinov. Mednarodna zveza za ergonomijo prepoznava naslednja tri področja ergonomije: fizično, kognitivno in organizacijsko ergonomijo. Sorodna je tudi sodobna delitev ergonomije, le da se pri tej omenja fizikalno in ne fizično področje. Vas zanima čemu so posamezna področja posvečena?

Fizična ali fizikalna ergonomija

Fizikalna ergonomija je povezana predvsem z anatomijo in antropometrijo človeka. Ukvarja se s področjem fizioloških in bioloških lastnosti, upošteva tudi prehrano in fizično aktivnost posameznika. V ospredju je preučevanje delovnih procesov, upoštevanje ponavljajočih se gibov pri delu, organizacija delovnega mesta in podobno.

Definicija fizične ergonomije pravi, da gre za ergonomijo, ki se ukvarja s fizično obremenitvijo človekovega telesa pri opravljanju različnih aktivnosti, na primer pri delu, športnih aktivnostih, opravljanju domačih opravil in drugih dejanjih.

Gre za področje ergonomije o katerem se tudi največkrat govori, saj je dobro znano, da lahko fizične obremenitve pri delu ter izvajanje nepravilnih gibov vodijo do mišično-skeletnih obolenj, lahko pa so krive tudi za pojav bolečin v mišicah, poslabšanje stanja krvnih žil in težave s tetivami in vezmi. Med najpogostejše aktivnosti, ki povzročajo mišično-skeletna obolenja sodijo: nenaraven položaj telesa, nagibanje naprej in ponavljanje enakih gibov. Številne raziskave so pokazale, da so ravno tovrstna obolenja, še posebno bolečine v križu, glavni razlog za bolniške odsotnosti na delovnih mestih, kjer delo poteka večinoma sede.

Predmet fizikalne ergonomije zajema naslednja področja: mikroklimo delovnega prostora (svetlobno, slušno in okoljsko onesnaženost delovnega mesta), anatomijo in antropometrijo (statično in dinamično antropometrijo), fiziologijo, nutricistiko, fizično aktivnost človeka in biomehaniko.

Kognitivna ergonomija

Glavni predmet kognitivne ergonomije so miselni procesi posameznika, na primer zaznavanje, spomin, sklepanje in motorika ter povezava med človekom in sistemom, v katerega je vključen. Ta znanstvena disciplina se ukvarja z ocenjevanjem, preučevanjem in oblikovanjem nalog, izdelkov, okolja in sistemov ter njihovim vplivom na ljudi in njihove kognitivne sposobnosti.

Na kratko bi lahko temo kognitivne ergonomije povzeli kot študijo o tem, kako delo vpliva na misli in kako misli vplivajo na delo. Cilj strokovnjakov kognitivne ergonomije je oblikovanje splošnih principov in praks, ki preprečujejo preveliko delovno obremenitev in povečajo človekovo storilnost.

Ugotovitve in priporočila kognitivne ergonomije lahko uporabljamo povsod, kjer je človek v interakciji s tehnologijo. Pri tem je seveda v ospredju želja, da je uporaba enostavna, jasna in dostopna za vse. S tematiko kognitivne ergonomije so tesno povezana področja, kot je mentalna obremenitev posameznika, možnost odločanja, uporaba sposobnosti, interakcija med uporabnikom in računalnikom, zanesljivost, stres na delovnem mestu in pridobivanje znanja.

Organizacijska ergonomija

Področje organizacijske ergonomije se ukvarja s humanizacijo, optimizacijo in racionalizacijo tehničnih ter poslovnih sistemov, s poznavanjem organizacijskih struktur in postopkov oziroma protokolov. To področje pogosto imenujemo tudi makro-ergonomija.

Cilj strokovnjakov organizacijske ergonomije je oblikovati delovna okolja v katerih bo učinkovitost na najvišjem nivoju. To običajno poteka tako, da se optimizira pravila podjetja, delovne procese in strukture, ki tvorijo družbeno-tehnični sistem.

Med področja, s katerimi se ukvarja makro-ergonomija uvrščamo: komunikacijo, skupinsko delo, ergonomijo skupnosti, organizacijo sredstev ekipe, zasnovo delovnih časov, razporeditev novega dela, zasnovo sodelovanja med zaposlenimi, možnosti dela od doma, nadzor nad kvaliteto, sodelovanje med zaposlenimi, virtualne organizacije in oblikovanje delovnega procesa.

Izpopolnitev na vseh treh področjih ergonomije lahko ključno vpliva na uspešnost podjetja, organizacijo poslovanja in zadovoljstvo zaposlenih. Iz teh razlogov je smiselno, da organizacije vsakemu področju namenijo dovolj pozornosti in prepoznajo možna izboljšanja.