Ergonomski pisarniški stoli in ergonomski pripomočki

V mesecu aprilu izkoristite -12% popust na izbrana modela Ergos STUDY in Ergos STANDARD.

Ali je sedenje res lahko škodljivo?

Moški sedi za mizo in je zaskrbljen zaradi posledic podaljšanega sedenja.

Ste se kdaj vprašali, zakaj se bolečine v spodnjem delu hrbta nikoli ne prenehajo, ne glede na to, koliko se raztezamo za mizo, ali zakaj se vedno počutimo utrujeni, čeprav smo cel dan samo sedeli?

Obstaja razlog, zakaj znanstveniki sedenje imenujejo “novo kajenje”: to je nova epidemija, ki nas vse počasi in neopazno prinaša do izčrpanosti. “Sedenje je bolj nevarno kot kajenje, ubije več ljudi kot HIV in je bolj nevaren kot padalstvo. Sedenje nas pripelje do smrti,” pravi dr. James A. Levine, prvi, ki je razširil to idejo. Dolgotrajno sedenje je povezano z mnogimi škodljivimi učinki na zdravje.

Ampak, tukaj je tudi dobra novica: obstaja veliko enostavnih in inovativnih načinov za zmanjšanje učinkov sedenja na naše zdravje in uživanje v srečnem življenjskem slogu.

Kako smo prišli do tega, da toliko sedimo?

V današnjem hitrem svetu, kjer službe pogosto zahtevajo ure neprekinjenega sedenja, je sedeči način življenja postal vse bolj razširjen. Ali ste vedeli, da ljudje dnevno v povprečju preživimo 12 ur sede? 

Dolgotrajno sedenje, bodisi pri delu ali med prostim časom, ima globok vpliv na naše zdravje in počutje. Kljub temu je veliko ljudi nevednih o pomembnih tveganjih, povezanih s tem na videz nedolžnim vedenjem.

Zakaj pa tako veliko sedimo? Najprej si moramo priznati, da to ni v celoti naša krivda: krivda v večini primerov leži na pisarniški službi, ki zahteva dolge ure sedenja; ali pa celo na preprostih prostočasnih dejavnostih, ki predvidevajo, da sedimo. Tehnološki napredki, čeprav koristni, pogosto zmanjšujejo potrebo po mobilnosti, kar od nas zahteva več sedenja.

Zakaj pa je dolgotrajno sedenje večji problem, kot se zdi, in kaj to lahko pomeni za naše telo in um?

Torej, kakšne so posledice dolgotrajnega sedenja?

Dejstvo je, da ima prekomerno sedenje zelo neprijetne učinke tako na naše duševno kot fizično zdravje.

Ko se med sedenjem ukrivimo naprej, to vpliva na naše dihanje, kar pomeni, da ne dobimo dovolj kisika, da bi ostali močni. Pomanjkanje kisika pa ne vpliva samo na naše telo – negativno vpliva tudi na našo možgansko moč, zaradi česar se počutimo manj sposobni in produktivni.

Preživljanje preveč časa za računalnikom brez upoštevanja ergonomskih smernic nas lahko pusti manj motivirane, bolj utrujene in raztresene. Sedentarni življenjski slog ima ogromen vpliv tudi na našo kognitivno funkcijo in produktivnost: dolgotrajno sedenje lahko vpliva na pretok krvi v možgane in zmanjša ravni ključnega proteina, ki podpira rast nevronov. To lahko privede do zamegljenega razmišljanja, težav s koncentracijo in nižje ravni produktivnosti.

Opazimo lahko tudi, da se nam pri delu začne pojavljati več napak. Vse to lahko poveča naše ravni stresa in odpre vrata drugim zdravstvenim težavam. Poleg tega smo podvrženi večjemu tveganju za anksioznost in depresijo, kar je posledica pomanjkanja telesne aktivnosti.

S tem se naša kakovost življenja in splošno počutje močno zmanjša: kombinacija težav s fizičnim zdravjem in duševno obremenjenostjo zaradi dolgotrajnega sedenja nam izčrpa energijo, nas naredi nezadovoljne in nas na splošno privede do tega, da se počutimo precej nesrečne.

Moški z očitnimi bolečinami v hrbtu zaradi podaljšanega sedenja.

Naštevamo nekaj učinkov, ki jih sedenje lahko ima na naše zdravje:

  • Neučinkovita prebava maščob in sladkorjev, kar vodi v pridobivanje teže in presnovni ali metabolični sindrom
  • Težave s hrbtom in hrbtenico, zaradi slabe drže ali ergonomsko neustreznih delovnih mest
  • Večje tveganje za anksioznost in depresijo, verjetno zaradi pomanjkanja telesne aktivnosti in fitnesa
  • Povečane možnosti za razvoj določenih vrst raka, vključno z rakom pljuč, maternice in debelega črevesa
  • Slaba cirkulacija: dolgotrajno sedenje lahko poslabša pretok krvi v nogah in stopalih, kar vodi v nelagodje, otrplost in mravljinčenje + povečano tveganje za bolezni srca, pri čemer je pretirano sedenje povezano s višjimi stopnjami smrtnosti
  • Povečana odpornost proti insulinu in večje tveganje za diabetes
  • Skrajšanje mišic kolčnih sklepov, kar povzroča težave s kolčnimi sklepi
  • Bolečine in togost v vratu in ramenih zaradi dolgotrajne uporabe računalnika in slabe drže
  • Oslabljenje in izguba mišic nog in zadnjice, kar povečuje tveganje za padce in zvine
  • Zmanjšana produktivnost: fizično neudobno počutje in mentalna utrujenost zaradi prekomernega sedenja lahko ovirata produktivnost in delovno uspešnost, kar vodi v frustracije in nezadovoljstvo s svojim delom.

Dolgotrajno sedenje napada samopodobo

Zanimiva je tudi neposredna povezava med dolgotrajnim sedenjem in samopodobo. Dolge ure dnevnega sedenja pomenijo manj časa za aktivno preživljanje časa, kar je pogosto povezano z debelostjo, spremembami telesne oblike in celo poslabšanjem drže.

Vse to lahko močno vpliva dojemanje sebe, kar vodi v padec samozavesti. Nižja samozavest pa povzroča težje spoprijemanje z vsakodnevnimi izzivi, izogibanje socialnim situacijam in dnevnim obveznostim, ter lahko celo privede do depresije.

Kako dolgotrajno sedenje vpliva na zdravje otrok?

Posledice dolgotrajnega sedenja lahko resno vplivajo tudi na zdravje otrok ter vplivajo na njihovo telesno, mentalno in socialno zdravje.

  • Debelost: povečana telesna neaktivnost, ki jo povzroča dolgotrajno sedenje, lahko prispeva k debelosti. To povečuje tveganje za razvoj drugih zdravstvenih težav, kot so sladkorna bolezen tipa 2 in bolezni srca.
  • Slaba drža: dolgotrajno sedenje lahko privede do slabe drže, kar lahko povzroči bolečine v hrbtu, vratu in ramenih. To lahko vpliva na otrokovo udobje in sposobnost sodelovanja pri telesni dejavnosti.
  • Mišična oslabelost: dolgotrajno sedenje lahko privede do oslabelosti mišic, še posebej v trebušni regiji in spodnjem delu telesa. To lahko zmanjša otrokovo splošno telesno pripravljenost in poveča tveganje za poškodbe.

Kako lahko zmanjšamo škodljive učinke dolgotrajnega sedenja?

Na splošno študije dosledno kažejo, da zmanjševanje časa sedenja in povečevanje telesne aktivnosti povezujemo z izboljšanimi zdravstvenimi izidi.

Prvi korak v borbi proti zdravstvenim tveganjem, povezanim z dolgotrajnim sedenjem, je vključevanje več telesne aktivnosti v svojo dnevno rutino. Enostaven način za začetek je, da se odločamo del dela opravljati stoje, ko nam čas in delovni proces to dopuščata. Nato pa počasi začnemo vključevati več telesne aktivnosti čez celoten dan.

Tukaj je še nekaj drugih nasvetov:

V svoj dan vključite več aktivnosti:

  • Hodite ali kolesarite namesto vožnje.
  • Uporabite stopnice namesto dvigala.
  • Izstopite iz javnega prevoza eno postajo prej in preostanek poti prehodite.
  • Parkirajte nekoliko stran in se sprehodite do cilja.

Bodite športno aktivni (in varni):

  • Poskusite vaje brez uteži, kot so počepi, skleci in izpadni koraki.
  • Ukvarjajte se z dejavnostmi kot so ples, plavanje, joga ali pilates.
  • Pred začetkom novih dejavnosti se posvetujte s svojim zdravnikom, še posebej, če ste novi pri vadbi ali imate zdravstvene težave.
  • Zaščitite se pred soncem med vadbo na prostem.

Bodite aktivni pri delu:

  • Uporabite stopnice in se sprehodite do sodelavcev namesto pošiljanja e-pošte.
  • Med odmorom za kosilo se odmaknite od mize in se odpravite na sprehod.
  • Stojte med branjem e-pošte ali poročil ter se premikajte med konferenčnimi klici.
  • Med delom upoštevajte načela aktivnega sedenja. Več o tem v našem članku Aktivno sedenje kot ključ do zdravega življenja
  • Nastavite opomnike, da vstanete, se raztegnete in se sprehodite čez dan (tukaj je zelo preprost 3-minutni razteg, ki ga priporočamo, ko ste v pisarni in potrebujete nekaj gibanja:

Bodite aktivni doma:

  • Nastavite opomnike, da vstanete in se premaknete, na primer, tako da ugasnete televizijo uro prej.
  • Sprehajajte se med telefonskimi pogovori ali poslušajte avdioknjige med opravili.
  • Stojte namesto da bi sedeli na javnem prevozu ali v službi.

Pomembno je ohranjati pravilno držo med sedenjem, s čimer zmanjšujemo obremenitev hrbtenice in preprečujemo težave s hrbtom. K lajšanju negativnih posledic dolgotrajnega sedenja pa občutno pripomore tudi ergonomska oprema, kot so ergonomski stoli in drugi ergonomski pripomočki.

Ergonomska oprema za zmanjšanje učinkov dolgotrajnega sedenja

Kljub mnogim negativnim posledicam dolgotrajnega sedenja obstajajo učinkoviti načini za zmanjšanje teh tveganj. Z uvedbo zdravih navad, kot so redna telesna aktivnost, zdrava prehrana in vključevanje rednih premorov od sedenja, lahko bistveno izboljšamo svoje fizično in duševno zdravje. Ne pozabimo, da lahko že majhne spremembe prinesejo velike koristi za naše zdravje in blaginjo.

A da bi dosegli polne pozitivne učinke, je pomemben še en ključen element, na katerega ne smemo pozabiti: ergonomska oprema. S pravo ergonomsko opremo je negativne posledice dolgotrajnega sedenja mogoče zmanjšati ali celo popolnoma odpraviti.

Najpomembnejši kos ergonomske opreme je nedvomno ergonomski stol. Ergonomski stoli so zasnovani tako, da podpirajo naravno krivuljo hrbta, s čimer zmanjšujejo pritisk na hrbtenico in mišice. Zasnovani so z nastavljivimi naslonjali za hrbet, naslonjali za roke in prilagodljivo višino sedeža, kar nam omogoča, da stol prilagodimo svojemu telesu.

Obstaja več vrst ergonomskih stolov. Model, ki ga izberemo, je odvisen od tega, kako ga nameravamo uporabljati, vendar pa lahko celo najpreprostejši ergonomski stoli zagotovijo udobje in pripomorejo k izboljšanju zdravja.

Ne pozabimo pa tudi na drugo vrsto ergonomske opreme, ki jo ponujamo kot specializirano podjetje na tem področju: ergonomski pripomočki Ergonomko imajo prav tako ključno vlogo pri zagotavljanju pravilne drže med delom.

Ergonomski pripomočki pomagajo preprečevati bolečine in nelagodje ki izhajajo iz dolgotrajnega sedenja ter izboljšajo produktivnost in splošno zadovoljstvo na delovnem mestu. Kljub začetnim stroškom je investicija v ergonomske pripomočke vredna vsakega centa, zaradi dolgoročnih koristi na naše zdravje in blaginjo.

Sedenje ima velik vpliv na našo kognitivno funkcijo – dolgotrajno sedenje lahko zmanjša produktivnost in koncentracijo. Zato je pomembno, da imamo ergonomsko urejeno delovno mesto ter da si med delom vzamemo odmore, se malo raztegnemo ali gremo na sprehod.

Delite na:

Facebook
Twitter
LinkedIn
Email
Dostopnost

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Privacy Settings saved!
Nastavitve zasebnosti

Tukaj lahko nastavite, kateri piškotki naj se naložijo na stran.

Piškotki, ki so nujni za pravilno delovanje spletne strani in niso povezani z beleženjem podatkov.

Za uporabo spletne trgovine je sprejetje piškotkov obvezno.
  • wordpress_test_cookie
  • wordpress_logged_in_
  • wordpress_sec

Kot nakupovalni sistem uporabljamo WooCommerce. Za košarico in obdelavo naročila bosta shranjena 2 piškotka. Ti piškotki so nujno potrebni in jih ni mogoče izklopiti.
  • woocommerce_cart_hash
  • woocommerce_items_in_cart

Sprejmi piškotke
Zavrni piškotke